Težave s spanjem, žrelnico, čustvena preobčutljivost

Deček – 4,5 let

Vaš pristop mi je zelo všeč – preprosta, srčna, polna nasvetov, ne samo v zvezi z MNRI temveč tudi širše.

Obravnava otroka – znate motivirati (da sodeluje) na zabaven način, da otroku ni muka sodelovati. Všeč mi je, da želite celostno sliko zdravstvenega stanja otroka in upoštevate želje starša in tako določite prioritete terapije.

Aspergerjev sindrom

Deček – 14 let

Odlična metoda – MNRI.

Odlična komunikacija z otrokom, pozitivna naravnanost, spodbujanje, prilagajanje stanju in počutju otroka. Všeč mi je, da strokovno razložite, čemu je namenjena katera vaja. Zelo pomembne se mi zdijo domače naloge. Otrok je zelo napredoval, tudi sam dela vaje doma. Zelo dobrodošle so tudi vaje za sproščanje in Braingym. Zelo sem hvaležna, da smo se našli. ☺

Težave pri govoru in splošen razvojni zaostanek

Deček – 3 leta

Korektno sodelovanje, sproščeno, z dobrimi napotki za delo doma. Zdravnik, strokovnjaki v razvojni ambulanti ga v času našega sodelovanja še niso videli. Oba starša vidiva napredek, otrok se odpira, sodeluje in je vedno bolj ''pogumen'' v komunikaciji. Je vedno več besed, zvokov in tudi razumevanje je boljše.

Težave s čustveno regulacijo, agresivno vedenje

Deklica – 2 leti

Strokovna, razumljivo razloži vaje staršem. Lep ambient, v katerem poteka obravnava, prijetno vzdušje. Deklica je manj agresivna.

Hiperlaksni sklepi in hipotonija, razvojni zaostanki, senzorna preobčutljivost na določene glasne zvoke, dotike, hrano, nove ljudi, prostore, stvari

Deklica – 5 let

Napredki otroka: Uf, kje začeti. ☺

  • manj eksplozivnega obnašanja – nagle jeze;
  • prenehala z udarjanjem z glavo ob tla, stvari;
  • prenehala z udarjanjem sebe;
  • se začela postavljati na noge, shodila;
  • manj širšega sedenja in bolj ozkotirna hoja;
  • velik napredek pri senzorni občutljivosti – se je na vseh področjih (zvočna, taktilna) zelo zmanjšala;
  • poskuša nove stvari – hrana, prime nove stvari, predmeti, dovoli več dotikov, več socialne interakcije;
  • velik govorni napredek;
  • večja stabilnost pri hoji, počepi (bila zelo mlahava);
  • nosi stvari v usta (do 2. leta jih sploh ni).

Hvala za vse nasvete, podporo, poslušanje in predvsem dober pogovor/pomoč v težkih trenutkih. Res smo veseli, da vas imamo.

Vtisi o sodelovanju:

  • Pristop do otroka, pri nas je definitivno pomagalo, da se je začelo počasi – postopoma.
  • Da se ne dela na silo, se da čas otroku, da se pridobi zaupanje otroka.
  • Da se upošteva razpoloženje otroka in starša.
  • Podpora mami, zanimanje glede stanja – mnenj zdravnikov.

Nam je bilo in je super, res pozitivna izkušnja. Delajte še naprej tako zavzeto in s tem veseljem. Hvala. Svet potrebuje več takih ljudi, kot ste vi.

Ekvinovarus

Deklica – 5 let

Ob začetku obravnave je bila hči stara 5 let. Hči se je rodila z ekvinovarusom desnega stopala. Pri 3 letih in pol je prišlo do recidiva in je potrebovala tenotomijo. Desno nogo je imela v mavcu 9 tednov. 6 tednov, da so vzpostavili razteg in 3 tedne po operaciji. V tem času je bila sicer gibalno zelo aktivna, vendar je večji del prelagala na levo stran. Vzpostavil se je gibalni vzorec, pri katerem se je zanašala na levo nogo ter je večino teže in gibljivosti prelagala na levo. Kljub redni fizioterapiji in telovadbi doma več mesecev, je še vedno večji del prelagala na levo stran. Zraven pa ji je ponovno začelo zategovati vezi in tetivo zaradi hitre rasti, tako ji je ponovno grozilo mavčenje stopala. Ker si tega res nismo želeli, smo iskali rešitev, kako učinkovito premagati težave, ki jih ima. Za MNRI sem izvedela od prijateljice, ki mi je posredovala kontakt. Na začetku sem bila skeptična. Vprašala sem fizioterapevtko, kaj meni o tej metodi in njena izjava me ni prepričala. Kljub temu sem še kar razmišljala o tej metodi in sem se odločila, da poskusimo. In moram reči, da mi ni žal. Aleša je zelo prijazna, sočutna ter življenjska oseba, kar je meni zelo pomembno. Ob intenzivnem pogovoru sva se takoj ujeli in je razumela, kje je težava in kaj želimo doseči. Na vsaki terapiji mi je razložila, kaj bo delala in zakaj je to pomembno. Opazila sem, da ne govori na pamet, vendar se poglobi v problem in ga preuči, da najde najboljše možne metode, ki bodo hčeri pomagale. Hči jo je takoj sprejela in z njo sodelovala. Ker je potrebno delo tudi doma, mi je prisluhnila, kaj si jaz želim in zmorem, prav tako tudi kaj zmore prenesti hči in to je tudi upoštevala. Brez obsojanja in z veliko razumevanja in potrpljenja je bila vedno znova pripravljena pokazati, kako pravilno izvajati terapijo. Po rednem izvajanju doma, se je tudi pri hčeri pokazal napredek. Ortopedinja je bila vesela dobre gibljivosti (dorzifleksije) stopala, fizioterapevtka pa poleg gibljivosti tudi vedno manjše kompenzacije na levo stran. Fizioterapevtka mi je nato celo svetovala, kaj naj predlagam Aleši, na čem se naj še dela. Aleša je bila vesela sodelovanja in je to tudi upoštevala. Hči je tako pridobila boljšo ravnovesje celega telesa in gibljivost stopala. 

Moram pa povedati, da po enem letu intenzivnega dela doma, 3–4 krat na teden, sva obe s hčerjo prišle do točke, ko nisva zmogli več. Hči ni želela več sodelovati z menoj (pri Aleši ni bil problem) in tudi jaz sem bila izmučena od vsega, kar je prineslo še vsakdanje življenje, poleg MNRI terapij in fizioterapij. Aleša je bila zelo razumevajoča. Še vedno izvajava MNRI terapijo, vendar v zelo skrajšani obliki kot prej. Vzdržujeva. Vem pa, da če se bo ponovno pojavil problem, da se takoj vrnem. Hvala Aleša.